V štiridesetem letu je Mojzes govoril Izraelu vzhodno od Jordana, v moábski deželi. Najprej je obudil naročilo, ki so ga nekoč prejeli na Hórebu: ob tej gori so ostali dovolj dolgo. Pot jih je vodila proti zemlji, obljubljeni Abrahamu, Izaku in Jakobu. Zdaj je ljudstvo stalo blizu njene meje in znova poslušalo klic, naj stopi v deželo.
Besede na pragu obljubljene dežele · Peta Mojzesova knjiga 1,1–8
Peta Mojzesova knjiga 1,1–8
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 Té so besede, ki jih je govoril Mojzes vsim Izraelcam takraj Jordana v pušavi, na planjavi, rudečimu morju nasproti, med Faranam, in Tofelam, in Labanam, in Haserotam, kjer je silno veliko zlatá;
2 enajst dní hoda od Horeba po potu seirskiga gorovja do Kadesbarn.
3 V štirdesetim letu, enajsti mesec, pervi dan mesca, je govoril Mojzes Izraelovim otrokam vse, kar mu je bil Gospod zapovedal, de bi jim povedal;
4 potem, ko je bil pobil Sehona, kralja Amorejcov, ki je prebival v Hesebonu, in Oga, basanskiga kralja, ki je prebival v Astarotu in Edraji,
5 takraj Jordana v moabski deželi. In Mojzes je začel razlagati postavo, ter je rekel:
6 Gospod, naš Bog, nam je na Horebu govoril, rekoč: Dosti dolgo ste se mudili na tej gori;
7 vernite se, ter se preselite k gorovju Amorejcov, in v druge kraje, ki so mu nar bližji, na planjave, in goré, in doline proti jugu, in k bregu morja, v deželo Kananejcov in Libanona do vélike reke Evfrata.
8 Glej, je rekel, vam sim jo dal; pojdite vanjo, ter jo posedite; zavoljo njé je Gospod persegel vašim očetam, Abrahamu, Izaku in Jakopu, de jo da njim in njih zarodu za njimi.