Mojzes se je spominjal dolgega kroženja okoli seírskega gorovja, preden je prišlo naročilo za pot proti severu. Izrael ni smel zasesti dežele Ezavovih potomcev ali moábskega ozemlja; hrano in vodo je moral kupovati. Potok Zéred so prečkali po osemintridesetih letih. Do takrat je iz tabora že izginil prejšnji rod bojevnikov, ki je nekoč odšel iz Kadeš Barnée.
Mimo dežel sorodnih ljudstev · Peta Mojzesova knjiga 2,1–15
Peta Mojzesova knjiga 2,1–15
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 In ko smo se od ondod vzdignili, smo prišli v pušavo, ki pelje k rudečimu morju, kakor mi je rekel Gospod; in smo hodili dolgo časa okoli seirske gore.
2 In Gospod mi je rekel:
3 Dovolj ste že hodili okoli té gore, pojdite proti severju;
4 in zapovej ljudstvu, rekoč: Pojdite skozi pokrajine svojih bratov, Ezavovih sinov, ki prebivajo v Seiru; oni se vas bodo bali;
5 skerbno se tedej varujte, de se ne vzdignete zoper njé; zakaj od njih dežele vam ne bom dal, kolikor se zamore z nogo prestopiti; ker sim Ezavu dal v posestvo seirsko goro.
6 Živež si kupujte od njih za denarje, in jejte; kupljeno vodo zajemajte, in pite.
7 Gospod, tvoj Bog, te je blagoslovil per slehernim delu tvojih rok; znano mu je bilo tvoje popotvanje, kakó de si hodil po ti veliki pušavi, in štirdeset let je Gospod, tvoj Bog, s teboj prebival, in ničesar ti ni manjkalo.
8 In ko smo bili prišli memo svojih bratov, Ezavovih sinov, ki so v Seiru prebivali, smo prišli po potu planjave od Elata in Asiongabera na pot, ki derží v moabsko pušavo.
9 In Gospod mi je rekel: Nikar se ne vojskuj z Moabljani, in ne spušaj se z njimi v boj; zakaj od njih dežele ti ne bom nič dal, ker sim Lotovim sinovam dal Ar v lastnino.
10 Njeni pervi prebivavci so bili Emejci, veliko in močno ljudstvo, in takó velike postave, kakor uni iz Enakoviga zaroda,
11 de so se perštevali velikanam, in so bili podobni Enakovim sinovam. Moabljani jih pa imenujejo Emejce.
12 V Seiru so pa poprej prebivali Horejci; in ko so jih bili Ezavovi sinovi pregnali in pokončali, so ondi prebivali, kakor je storil Izrael v deželi svojiga posestva, ki mu jo je Gospod dal.
13 Ko smo se tedej vzdignili, de bi šli čez potok Zared, smo prišli k njemu.
14 Časa pa, ko smo hodili od Kadesbarn do broda zarejskiga potoka, je bilo osem in trideset let; dokler ni bil pokončan ves rod vojakov iz staniša, kakor je bil Gospod persegel;
15 kteriga roka je bila zoper njé, de so poginili iz staniša.