Mojzes je spomnil, da je vzhodno zemljo dodelil Rubenu, Gadu in polovici Manaseja. Njihove družine ter črede smejo ostati v mestih, oboroženi možje pa morajo z drugimi čez reko. Vrnili se bodo šele, ko tudi bratje najdejo počitek. Opogumil je še Jozueta: videl je usodo obeh kraljev in pred nadaljnjo potjo mu ni treba podlegati strahu.
Dediščina in nedokončana dolžnost · Peta Mojzesova knjiga 3,12–22
Peta Mojzesova knjiga 3,12–22
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
12 Tisti čas smo se polastili dežele od Aroera, ki stoji na bregu reke Arnona, do srede galaajske gore, in njene mesta sim dal Rubnu in Gadu.
13 Ostali del Galaada in ves Basan Ogoviga kraljestva sim pa dal polovici Manasetoviga rodú, vso argobsko deželo; in ves Basan se imenuje dežela velikanov.
14 Jair, sin Manasetov, je vzel v last vso argobsko deželo do pokrajin Gesurijanov in Mahatijanov. In imenoval je Basan po svojim imenu Havot Jair, to je, vasí Jairove, do današnjiga dneva.
15 Tudi Makirju sim dal Galaad.
16 In rodovama, Rubnovimu in Gadovimu, sim dal od galaajske dežele do reke Arnona, notranje potoka in pokrajino do reke Jeboka, ki je meja Amonovih sinov,
17 in planjavo per pušavi, in Jordan, in pokrajine Kenereta do morja pušave, ki je grozno slano, do podgore Fasge proti izhodu.
18 In zapovedal sim vam tisti čas, rekoč: Gospod, vaš Bog, vam da to deželo v delež; pojdite tedej oboroženi pred svojimi brati, Izraelovimi otroci, vsi junaški možaki,
19 razun žen, in otrók in živine; zakaj vem, de imate veliko živine; ostanejo naj v mestih, ki sim vam jih dal,
20 dokler Gospod ne da mirú vašim bratam, kakor vam ga je dal; in de tudi oni posedejo deželo, ki jim jo bo dal unkraj Jordana; po tem naj se sleherni verne k svojimu posestvu, ki sim vam ga dal.
21 Tudi Jozuetu sim tisti čas zapovedal, rekoč: Tvoje oči so vidile, kar je storil Gospod, vaš Bog, tema dvema kraljema; takó bo storil vsim kraljestvam, v ktere prideš.
22 Ne boj se jih; zakaj Gospod, vaš Bog, se bo vojskoval za vas.