SACRA SCENES
Peta Mojzesova knjiga · Poglavje 34 · Prizor 2/2

Ljudstvo žaluje, Jozue ostane · Peta Mojzesova knjiga 34,5–12

Peta Mojzesova knjiga 34,5–12

Besedilni prizor brez nove ilustracije.

PRIPOVED

Mojzes je v Moábu umrl pri sto dvajsetih letih, z neoslabelim pogledom in ohranjeno močjo. Kraj njegovega groba je ostal neznan. Izrael je žaloval trideset dni, nato pa poslušal Jozueta, na katerega je Mojzes položil roke. Toda Mojzesov spomin je ostal poseben: služabnik, ki ga je Gospod poznal iz obličja v obličje in čigar mogočna dejanja so zaznamovala pot ljudstva.

Izvirna pripoved SacraScenes
SVETOPISEMSKI ODLOMEK

5 In ondi je umerl Mojzes, služabnik Gospodov, v moabski deželi, po Gospodovim povelji;

6 in ga je pokopal v dolini moabske dežele Fogoru nasproti; in noben človek ne vé za njegov grob do današnjiga dné.

7 Mojzes je bil sto in dvajset let star, ko je umerl; njegove oči niso otemnele, tudi njegovi zobje se niso omajali.

8 In objokovali so ga Izraelovi otroci na moabskih planjavah trideset dni; in potem so bili dokončani dnevi žalovanja plakajočih po Mojzesu.

9 Jozue pa, Nunov sin, je bil napolnjen z duham modrosti; zakaj Mojzes je bil nanj položil svoje roke. In Izraelovi otroci so mu bili pokorni, in so storili, kakor je bil Gospod zapovedal Mojzesu.

10 In ni vstal več prerok v Izraelu, kakor Mojzes, kteriga bi bil Gospod poznal od obličja do obličja,

11 zastran vsih znamenj in čudežev, ki ga je poslal (Gospod) , jih delat v egiptovski deželi nad Faraonam, in nad vsimi njegovimi služabniki, in nad vso njegovo deželo,

12 in zastran vse močne roke in velicih čudovitih del, ki jih je delal Mojzes vpričo vsiga Izraela.

Svetopisemska izdaja: Wolfova Biblija 1856–1859 · Peta Mojzesova knjiga 34,5–12 Viri in izdaje