Opolnoči je smrt zadela egiptovske prvorojence in iz hiš se je dvignil velik krik. Faraon je poklical Mojzesa in Arona ter jima naročil, naj odideta z ljudstvom in živino. Egipčani so jih priganjali. Izraelci so vzeli še nevzhajano testo, pri sosedih pa dobili srebro, zlato in oblačila. Sredi žalovanja je dolgo zavračani odhod postal nujen.
Noč odhoda · Druga Mojzesova knjiga 12,29–36
Druga Mojzesova knjiga 12,29–36
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
29 Zgodilo se je pa o polnoči, de je Gospod pomoril vse pervorojeno po egiptovski deželi, od pervorojeniga Faraonoviga, ki je sedel na njegovim kraljevim stolu, do pervorojeniga jetnice, ki je bila v ječi, in vse pervenstvo med živino.
30 In vstali so po noči Faraon, in vsi njegovi služabniki, in vsi Egipčani, in vstalo je veliko vpitje po Egiptu; zakaj ni je bilo hiše, kjer bi ne bil merlič ležal.
31 In poklical je Faraon Mojzesa in Arona po noči, ter je rekel: Vzdignite se in pojdite zmed mojiga ljudstva, vidva in Izraelovi otroci. Idite in darujte Gospodu, kakor pravite.
32 Tudi svojo drobnico in svoje goveda ženite seboj, kakor sta hotla, in gredé me blagoslovita!
33 In Egipčani so tišali v ljudstvo, de naj hitro gredo iz dežele, rekoč: Vsi bomo pomerli.
34 Ljudstvo je tedej vzelo omešeno moko, še preden je bila okvašena, ter jo je v plajše zavilo in na svoje rame zadelo.
35 In Izraelovi otroci so storili, kakor je bil Mojzes zapovedal, in so prosili Egipčane srebernih in zlatih posod in prav veliko oblačil.
36 Gospod pa je dal ljudstvu milost pred Egipčani, de so jim posodili; in oropali so Egipčane.