Bog ljudstva ni peljal po krajši poti skozi filistejsko deželo, da ga ob vojni ne bi premagal strah in se ne bi vrnilo v Egipt. Obrnili so se proti puščavi in morju. Mojzes je vzel s seboj Jožefove kosti ter izpolnil prisego prednikov. Na novo pot so tako nesli tudi obljubo, ki je čakala že rodove.
Druga Mojzesova knjiga · Poglavje 13 · Prizor 3/4
Daljša pot · Druga Mojzesova knjiga 13,17–19
Druga Mojzesova knjiga 13,17–19
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
PRIPOVED
Izvirna pripoved SacraScenes
SVETOPISEMSKI ODLOMEK
17 Ko je bil pa Faraon spustil ljudstvo, jih Bog ni peljal po poti skozi deželo Filistejev, desiravno je bila bližnja; ker si je mislil: Ljudstvo bi se utegnilo skesati, ko bi vidilo vojske vstajati zoper sebe, in se verniti na Egiptovsko;
18 ampak jih je peljal okrog po potu proti pušavi, ki je ob rudečim morji. Šli so pa Izraelovi otroci oboroženi iz egiptovske dežele.
19 Vzel je Mojzes tudi Jožefove kostí seboj; zakaj s persego je zavezal Izraelove otroke, rekoč: Bog vas bo obiskal, nesite moje kostí od tod seboj.
Svetopisemska izdaja: Wolfova Biblija 1856–1859 · Druga Mojzesova knjiga 13,17–19 Viri in izdaje