V puščavi Sin je lakota obudila grenke spomine na egiptovske lonce mesa. Ljudstvo je godrnjalo proti Mojzesu in Aronu ter se balo, da se bo svoboda končala s stradanjem. Bog je obljubil kruh z neba, vsak dan dovolj za zbiranje, šesti dan pa dvojno mero. Mojzes jim je povedal, da je bilo godrnjanje slišano in da bo prišla hrana.
Lakota v puščavi · Druga Mojzesova knjiga 16,1–8
Druga Mojzesova knjiga 16,1–8
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 In vzdignili so se z Elim, in vsa množica Izraelovih otrók je prišla v pušavo Sin, ki je med Elimami in med Sinajem, petnajsti dan druziga mesca, kar so šli iz Egipta.
2 In godernjala je vsa občina Izraelovih otrók nad Mojzesam in nad Aronam v pušavi.
3 In so jima rekli Izraelovi otroci: O, de bi bili umerli po roki Gospodovi v egiptovski deželi, ko smo sedeli per loncih mesa, in smo jedli kruh do sitiga! Zakaj sta nas perpeljala v to pušavo, de bi pomorila vso množico z lakotjo?
4 In Gospod je rekel Mojzesu: Glej, dežil vam bom kruha spod neba; in ljudstvo naj gre in naj ga nabira, kolikor ga potrebuje za vsakteri dan; de ga skusim, ali bo hodilo po moji postavi ali ne.
5 Šesti dan naj pa perhranijo, kar bodo nanosili, in bodi tega dvakrat toliko, kar so nabirali vsakteri dan.
6 In rekla sta Mojzes in Aron vsim Izraelovim otrokam: Drévi bote spoznali, de vas je Gospod izpeljal iz egiptovske dežele.
7 In jutri bote vidili veličastvo Gospodovo, ker je slišal vaše godernjanje nad Gospodam; midva pa, kaj sva, de ste godernjali nad nama?
8 In Mojzes je rekel: Gospod vam bo dal na večer mesa jesti, in zjutrej kruha do sitiga, ker je Gospod slišal vaše godernjanje, kakó ste namreč godernjali nad njim; ker kaj sva midva? Ni zoper naju vaše godernjanje, ampak zoper Gospoda.