Ljudstvo je kruh imenovalo mana. Bila je bela, podobna koriandrovemu semenu, okus pa je spominjal na medeno pecivo. Mojzes je naročil, naj eno mero shranijo, da bodo prihodnji rodovi videli hrano iz puščave. Aron jo je položil pred pričevanje. Izraelci so mano jedli štirideset let, dokler niso prišli do meje naseljene dežele.
Mera za spomin · Druga Mojzesova knjiga 16,31–36
Druga Mojzesova knjiga 16,31–36
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
31 Imenovala je pa Izraelova hiša (to jed) man; in ona je bila kakor korjandrovo seme, bela, in nje slad je bil, kakor medene potice.
32 Mojzes je pa rekel: To beseda, ki jo je zapovédal Gospod: Napolni z njo gomor, de se hrani prihodnjim rodovam, de bodo poznali kruh, s kterim sim vas živil v pušavi, ko ste bili izpeljani iz egiptovske dežele.
33 In Mojzes je rekel Aronu: Vzemi posodo in deni vanjo mane, kolikor je derží en gomor, ter jo postavi pred Gospoda, de se ohrani vašim rodovam,
34 kakor je zapovedal Gospod Mojzesu. In Aron jo je djal v sveti šotor hranit.
35 Izraelovi otroci so pa jedli mano štirdeset let, dokler niso prišli v prebivalno deželo; s to hrano so se živili, dokler niso prišli do pokrajine kananske dežele.
36 Gomor je pa deseti del efe.