Bog je Mojzesu obnovil obljubo: Izraelce bo osvobodil egiptovskih bremen, jih sprejel za svoje ljudstvo in pripeljal v deželo, obljubljeno njihovim očetom. Slišal je njihovo vzdihovanje in se spomnil zaveze. Mojzes jim je prenesel te besede, toda trdo suženjstvo jim je strlo duha. Njegove obljube v svoji stiski niso mogli poslušati.
Obljuba, ki je niso mogli slišati · Druga Mojzesova knjiga 6,1–9
Druga Mojzesova knjiga 6,1–9
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 In Gospod je rekel Mojzesu: Zdaj boš vidil, kaj bom storil Faraonu; zakaj po močni roki (permoran) jih bo spustil, z močno roko (permoran) jih bo izgnal iz svoje dežele.
2 In govoril je Bog z Mojzesam, rekoč: Jez sim Gospod,
3 ki sim se perkazal Abrahamu, Izaku in Jakopu, kakor vsigamogočni Bog; svojiga iména Adonai pa jim nisim razodel.
4 Storil sim tudi svojo zavezo z njimi, jim dati kanansko deželo, deželo njih popotvanja, v kteri so bili ptujci.
5 Jez sim slišal zdihovanje Izraelovih otrók, kakó jih Egipčani stiskajo, in sim se spomnil svoje zaveze.
6 Zatorej reci Izraelovim otrokam: Jez sim Gospod, ki vas bom izpeljal iz ječe egiptovske, in vas potegnil iz njih sužnosti, in vas rešil z vzdignjeno roko in z velikimi sodbami.
7 In vas bom vzel za svoje ljudstvo, in vam bom vaš Bog; in spoznali bote, de sim jez Gospod vaš Bog, ki sim vas izpeljal iz ječe egiptovske.
8 In vas bom perpeljal v deželo, nad ktero sim vzdignil svojo roko, jo dati Abrahamu, Izaku in Jakopu, in jo bom vam dal v posest, jez Gospod.
9 Mojzes je tedej vse povedal Izraelovim otrokam; oni pa ga niso poslušali zavoljo britkosti duha, in zavoljo silno terdiga dela.