Jakob moli k Bogu Abrahama in Izaka, ki mu je naročil vrnitev ter obljubil blagoslov. Prizna, da ni vreden tolikšne milosti in zvestobe. Jordan je prečkal le s palico, zdaj pa ima dve skupini. Prosi za rešitev pred Ezavom, ker se boji, da bo brat pomoril matere z otroki. Spomni Boga na obljubo neštetega zaroda, podobnega morskemu pesku.
Prva Mojzesova knjiga · Poglavje 32 · Prizor 2/4
Molitev pred srečanjem · Prva Mojzesova knjiga 32,9–12
Prva Mojzesova knjiga 32,9–12
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
PRIPOVED
Izvirna pripoved SacraScenes
SVETOPISEMSKI ODLOMEK
9 In Jakop je djal: Bog mojiga očeta Abrahama in Bog mojiga očeta Izaka, Gospod! kteri si mi rekel: Verni se v svojo deželo, in v kraj svojiga rojstva, in oblagodaril te bom;
10 nisim vreden tvoje velike milosti in tvoje zvestobe, ki si jo spolnil nad svojim služabnikam. S svojo palico sim šel čez ta Jordan, in zdej grem nazaj z dvema trumama.
11 Reši me iz roke mojiga brata Ezava, zakaj zlo se ga bojim, de bi kje ne prišel in ne pomoril matere z otroci vred.
12 Ti si govoril, de me boš oblagodaril, in moj zarod pomnožil, ko pesek morja, ki se zavoljo prevelikiga števila ne da razšteti.
Svetopisemska izdaja: Wolfova Biblija 1856–1859 · Prva Mojzesova knjiga 32,9–12 Viri in izdaje