Ezav povabi Jakoba na skupno pot. Jakob pojasni, da mora zaradi majhnih otrok in breje živine hoditi počasi; obljubi, da bo prišel za njim v Seir. Ezav mu ponudi spremljevalce, vendar jih Jakob odkloni in prosi le za naklonjenost. Ezav se vrne v Seir, Jakob pa pride v Sukot, kjer zgradi hišo in postavi šotore. Po njih kraj dobi ime.
Ločeni poti po spravi · Prva Mojzesova knjiga 33,12–17
Prva Mojzesova knjiga 33,12–17
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
12 in je rekel: Pojdiva skupej; spremil te bom na tvojim potu.
13 In Jakop je rekel: Veš, moj gospod! de imam majhne otročiče, in ovce, in breje krave per sebi; ako jih preženem s hojo, bodo en dan vse čede konec vzele.
14 Naj gre moj gospod pred svojim hlapcam, in jez pojdem počasi za njim, kakor bom vidil, de bodo moji otroci môgli; dokler ne pridem do svojiga gospoda v Seir.
15 Ezav je odgovoril: Prosim te, naj saj nekteri od ljudí, ki so z menoj, tovarši ostanejo na tvojim potu. Ni treba, odgovorí, le samo tega potrebujem, de zadobim milost pred teboj, moj gospod!
16 Ezav se je tedej tisti dan vernil v Seir po potu, po kterim je bil prišel.
17 In Jakop je prišel v Sokot, kjer si je hišo sozidal in šotore postavil, in je dal tistimu kraju imé Sokot, to je, šotori.