Jožef naroči napolniti bratovske vreče z žitom in vrniti denar; v vrečo najmlajšega naj položijo še njegovo srebrno čašo. Ko bratje odidejo, jih hišnik dohiti in obtoži kraje. Bratje ponudijo preiskavo: krivec naj umre, drugi pa postanejo sužnji. Hišnik zahteva za sužnja samo krivca. Čašo najde v Benjaminovi vreči. Bratje raztrgajo oblačila in se vrnejo v mesto.
Čaša v Benjaminovi vreči · Prva Mojzesova knjiga 44,1–13
Prva Mojzesova knjiga 44,1–13
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 Jožef pa je svojimu hišniku zapovedal, rekoč: Napolni jim žaklje z žitam, kolikor ga gre v njé, in deni slehernimu denarje na verh žaklja.
2 Mojo sreberno kupo pa in denarje za žito položi na verh v žakelj nar mlajšiga. In storilo se je takó.
3 Ko se je dan zaznal, so jih odpravili z osli vred.
4 Ko so že bili odšli iz mesta in nekoliko proč prišli, je Jožef svojiga hišnika poklical, in mu je djal: Vzdigni se in hiti za možmí, in ko jih dobiš, jim reci: Zakaj ste dobro s hudim povernili?
5 Kupa, ki ste jo ukradli, je ravno tista, iz ktere moj gospod pije in iz ktere prerokuje; grozno hudo reč ste storili.
6 Storil je, kakor mu je bil zapovedal. In ko jih je bil došel, jim je povedal vse po versti.
7 Odgovorili so: Zakaj takó naš gospod govorí, de bi bili mi, tvoji služabniki, toliko hudobijo storili?
8 Denarje, ki smo jih na verhu v žakljih najdli, smo ti nazaj pernesli iz kananske dežele; kakó bi se iz tega izhajalo, de bi bili ukradli zlató in srebró iz hiše tvojiga gospoda?
9 Per kterim koli tvojih hlapcov se bo najdlo, česar išeš, on naj umerje, in mi drugi bomo sužnji svojiga gospoda.
10 Jim je rekel: Naj se zgodí po vaši besedi; per kterim koli se bo najdlo, on bodi moj suženj, vi pa bodite nedolžni.
11 Tedej so hitro djali žaklje na tla, in slehern je svojiga odvézal,
12 in jih je preiskoval, ter je začel per nar starjim do nar mlajšiga, in je najdel kupo v Benjaminovim žaklji.
13 Oni pa so svoje oblačila pretergali in so spet osle obložili, in se vernili v mesto.