Jožef izve, da je oče bolan, in pripelje Manaseja in Efraima. Jakob se opre in sede na posteljo. Spomni se Božjega prikazanja v Luzu ter obljube številnih potomcev in dežele. Jožefova sinova sprejme za svoja kakor Rubena in Simeona. Morebitni poznejši sinovi naj dedujejo po njunih imenih. Jožefu pripoveduje tudi o Rahelini smrti in njenem grobu ob poti pri Betlehemu.
Jakob se spominja obljube · Prva Mojzesova knjiga 48,1–7
Prva Mojzesova knjiga 48,1–7
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 Ko se je bilo to takó zgodilo, je bilo Jožefu povedano, de je zbolel njegov oče; tedej je vzel svoja dva sina, Manaseta in Efrajma, in se je podal na pot.
2 In starčku je bilo rečeno: Glej, Jožef tvoj sin je prišel k tebi. In on si je moč vzel, in se je usedel na postelji,
3 in ko je bil (Jožef) k njemu prišel, mu je (Jakop) rekel: Bog, Vsigamogočni, se mi je perkazal v Luzi, ki je v kananski deželi, in me je blagoslovil,
4 in je djal: Jez te bom narašal in množil, in te bom storil trumo narodov, in to zemljo bom dal tebi in tvojimu zarodu za teboj v vedno posestvo.
5 Naj bota tedej moja tvoja sinova, ki sta ti bila rojena v egiptovski deželi, preden sim lesem k tebi prišel; Efrajm in Manase naj mi bota kakor Ruben in Simeon;
6 drugi pa, ki jih boš rodil za njima, naj bojo tvoji, in naj se imenujejo po imenih svojih bratov v svojih lastninah.
7 Zakaj ko sim šel iz Mezopotamije, mi je umerla Rahela v kananski deželi še na potu, in bila je spomlad, in sim prišel v Efrato, in sim jo pokopal zraven pota per Efrati, ki se imenuje z drugim imenam Betlehem.