Po očetovi smrti so se bratje bali Jožefovega povračila in ga prosili odpuščanja. Jožef je jokal. Prišli so, padli predenj in se ponudili za hlapce. Povedal jim je, da so mislili hudo, Bog pa je to obrnil v dobro: povišal ga je in rešil veliko ljudstva. Obljubil je preživljati njih in njihove otroke ter jih ljubeznivo tolažil.
Jožef tolaži brate · Prva Mojzesova knjiga 50,15–21
Prva Mojzesova knjiga 50,15–21
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
15 Po očetovi smerti pa so se Jožefovi bratje bali, in se med seboj pogovarjali: De bi se kje ne spomnil krivice, ktero je terpel, in nam ne povernil vsiga hudiga, kar smo mu storili.
16 Torej so mu sporočili, rekoč: Preden je umerl tvoj oče, nam je zapovedal,
17 de naj ti tole rečemo z njegovimi besedami: Prosim, pozabi pregreho svojih bratov, in greh in hudobijo, ki so jo nad teboj storili: Tudi mi prosimo, de nam služabnikam Boga tvojiga očeta to krivico odpustiš. Ko je Jožef to slišal, je jokal.
18 In njegovi bratje so prišli k njemu, so se pred njim na zemljo vergli, in rekli: Tvoji hlapci smo.
19 On jim je odgovoril: Nikar se ne bojte; ali se moremo Božji volji zoperstaviti?
20 Vi ste z menoj hudo mislili; Bog pa je tisto obernil v dobro, ker me je povikšal, kakor zdaj vidite, de je otel veliko ljudstva.
21 Ne bojte se; preživil bom vas in vaše otroke; in jih je tolažil, in ljubeznjivo in krotko z njimi govoril.