Jozue je hodil vso noč in oblegovalce nepričakovano napadel. Njihov umik se je spremenil v beg, ob poti pa jih je zadela huda toča. Pred Izraelci je Jozue pozval sonce, naj obstane nad Gibeonom, in mesec nad Ajalonom. Dnevna svetloba je vztrajala, medtem ko se je boj nadaljeval. Gospod se je bojeval za Izrael in ljudstvo se je vrnilo v Gilgal.
Dan, ki ni hitel v večer · Jozue 10,8–15
Jozue 10,8–15
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
8 In Gospod je rekel Jozuetu: Ne boj se jih; zakaj dal sim ti jih v roke; nobeden zmed njih se ti ne bo mogel ustavljati.
9 Jozue je tedej naglo nanje planil, ko je vso noč iz Galgale gori hodil.
10 In Gospod jih je udaril z zmotnjavo vpričo Izraela, in jih je pobijal v velikim boji per Gabaonu, in jih je podil po potu gori proti Bethoronu, in jih je pobijal do Azeke in Makede.
11 In ko so bežali pred Izraelovimi otroci, in so bili na stermini Bethorona, je poslal Gospod velikih kamnov z neba nad nje do Azeke, in pomerlo jih je veliko več od kamnéne toče, kakor so jih pobili Izraelovi otroci z mečem.
12 Takrat je govoril Jozue Gospodu, tisti dan, ko je izdal Amorejce vpričo Izraelovih otrók, in je pred njimi rekel: Solnce, ne sukaj se od Gabaona, in luna ne od doline ajalonske!
13 In solnce in luna sta obstala, dokler se ni ljudstvo zmaševalo nad svojimi sovražniki. Ali ni to zapisano v bukvah pravičnih? Obstalo je tedej solnce v sredi na nebu, in ni hitelo k zahodu en dan.
14 Ni bilo takó dolziga dneva ne poprej, ne potlej, ko je Gospod slušal besedo človekovo, in ko se je vojskoval za Izraela.
15 In Jozue se je vernil z vsim Izraelam v šotoriše v Galgali;