Manasejeva zemlja je ob potoku Kana mejila na Efraim in segala do morja, blizu pa sta bila Aser in Isahar. Nekatera mesta so ležala med sosednjimi rodovi, med njimi Bet Šean, Dor in Megido s svojimi vasmi. Kanaanski prebivalci niso odšli in Manase jih ni mogel pregnati. Ko se je Izrael okrepil, so ostali, vendar so jim naložili prisilno delo.
Skupne meje in vztrajna mesta · Jozue 17,7–13
Jozue 17,7–13
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
7 Pokrajina Manasetova pa sega od Aseja v Makmetat, ki je Sihemu nasproti, in se vleče na desnici do prebivavcov studenca Tafue;
8 zakaj v Manasetov delež je prišla dežela Tafua, ki je per Manasetovih pokrajinah za Efrajmove sinove.
9 In meja gre doli od terstove doline na poldnevno stran potoka, kjer so Efrajmove mesta, ki so v sredi Manasetovih mest; pokrajina Manasetova je od severne strani potoka, in sega do morja,
10 tako de je posestvo Efrajmovo proti jugu, Manasetovo pa proti severju, in de obe jenjate per morji, ter se sklenete proti polnočni strani per Aserjevim rodu, in proti izhodu per Isaharjevim rodu.
11 Tudi v Isaharjevim in Aserjevim je bil delež Manasetov: Betsan in njegove vasí, in Jeblaam s svojimi vasmi, in prebivavci Dora z njegovimi tergi, tudi prebivavci Endora z njegovimi vasmi, ravno takó tudi prebivavci Tenaka z njegovimi vasmi, in prebivavci Mageda z njegovimi vasmi, in tretji del mesta Nofeta.
12 Manasetovi sinovi pa niso mogli razdjati teh mest, temuč začeli so Kananejci prebivati v njih deželi.
13 Ko so pa Izraelovi otroci omočnéli, so si Kananejce podvergli, in so si jih davkne storili, pomorili pa jih niso.