Gospod je Jozuetu naročil, naj določi zavetna mesta. Kdor je koga ubil nenamerno, je smel pribežati k njihovim vratom, starešinam razložiti primer in dobiti zavetje pred krvnim maščevalcem. Skupnost naj zadevo presodi, ne pa begunca takoj izroči. Pod določenimi pogoji je moral ostati v varnem mestu, dokler mu smrt velikega duhovnika ni odprla poti nazaj v domačo hišo.
Vrata za zasledovanega · Jozue 20,1–6
Jozue 20,1–6
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 In Gospod je govoril Jozuetu, rekoč: Govôri Izraelovim otrokam, ter jim reci:
2 Odločíte mesta ubežnim, ki sim vam od njih govoril po Mojzesu;
3 de beží v njé, kdor koli je koga nevedama ubil, in de se more umakniti jezi sorodnika, ki je maševavec kervi.
4 Ko perbeží v eno teh mest, naj se vstavi pred mestnimi vratmi, in naj pové starašinam tega mesta vse, kar koli ga nedolžniga dokazuje; in takó naj ga sprejmejo, in naj mu dajo kraj v prebivališe.
5 In ako ga maševavec kervi preganja, naj mu ga ne dajo v roke; ker je nevedama ubil svojiga bližnjiga, in tudi ni dokazano, de je bil pred dvema ali tremi dnevi njegov sovražnik.
6 In naj prebiva v tistim mestu, dokler ne stoji pred sodbo, de da odgovor od svojiga djanja, in dokler ne umerje véliki duhoven, ki bo tisti čas; potem naj se verne ubijavec, in naj gre v mesto, in v svojo hišo, ki je bil iz njé pobegnil.