Prišleki Jozuetu trdijo, da prihajajo od daleč zaradi slovesa Gospoda in njegovih dejanj v Egiptu ter nad amorejskima kraljema. Govorijo o suhem kruhu, strganih mehovih in izrabljeni obleki po dolgi poti. Izraelci vzamejo od njih živež, Gospoda pa ne vprašajo. Jozue z njimi sklene mir in jim obljubi, da ne bodo pomorjeni; tudi poglavarji jim prisežejo.
Zaveza brez posvetovanja · Jozue 9,7–15
Jozue 9,7–15
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
7 Morebiti prebivate v deželi, ki nam gre po vadljeji, in tedej bi ne môgli z vami delati zaveze.
8 Oni pa so rekli Jozuetu: Tvoji služabniki smo. Jozue pa jim je rekel: Kdo ste vi, in odkod pridete?
9 Odgovorili so: Iz prav daljne dežele pridejo tvoji služabniki v imenu Gospoda, tvojiga Boga; slišali smo namreč slovez njegove močí, vse, kar je storil v Egiptu,
10 in dvema kraljema Amorejcov, ki sta bila unkraj Jordana, Sehonu, hesebonskimu kralju, in Ogu, kralju basanskimu, ki je bil v Astarotu.
11 in rekli so nam starašini in vsi prebivavci naše zemlje: Vzemite v roke brešnja zavoljo silno dolziga pota, in jim pojdite naproti, ter jim recite: Vaši služabniki smo, zavezo z nami naredite.
12 Glej kruh, ko smo šli iz svojih hiš, de bi prišli k vam, smo ga gorkiga vzeli; zdaj pa se je posušil, in se od prevelike starosti razdrobil.
13 Vinske mehove smo nove napolnili, zdaj so stergani in razparani; oblačila in čevlji, ki smo jih obuli, in ki jih na nogah imamo, so zavoljo dolziga in daljniga popotvanja postarani in skorej ukončani.
14 Tedej so vzeli od njih brešnja, Gospodovih ust pa niso vprašali.
15 In Jozue je z njimi mir naredil, in po storjeni zavezi jim je obljubil, de ne bodo pomorjeni; tudi poglavarji množice so jim persegli.