Gospod Mojzesu na Sinaju določi pravila za Izrael: prvorojene živali mu že pripadajo, zato jih ni mogoče znova zaobljubiti. Nepreklicno posvečenega ni dovoljeno prodati ali odkupiti. Desetina pridelka in sadja je sveta; pri njenem odkupu se doda petina. Med živino je Gospodova vsaka deseta žival pod pastirjevo palico, brez izbiranja dobre ali slabe. Ob zamenjavi sta posvečeni obe.
Desetina, ki pripada Gospodu · Tretja Mojzesova knjiga 27,26–34
Tretja Mojzesova knjiga 27,26–34
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
26 Pervostorjeniga, ki gre Gospodu, ne more nihče posvetiti in obljubiti; bodi si od govedi ali drobnice, Gospodovo je.
27 Ako je žival nečista, naj jo on, ki jo je pernesel, reši po tvoji cenitvi, in naj dodá peti del cene. Če je pa noče rešiti, naj se drugimu prodá, za kolikor si jo ti cenil.
28 Kar koli se Gospodu posvetí, bodi si človek, ali živina, ali njiva, se ne sme prodati, in se ne more rešiti. Kar koli je enkrat posvečeno, bodi presveto Gospodu.
29 In nobena posvečena reč, ki jo človek daruje, se ne sme rešiti, temuč smerti naj umerje.
30 Vse desetine zemlje, bodi si od žita ali sadja dreves, so Gospodove, in so njemu posvečene.
31 Ako pa kdo hoče svoje desetine rešiti, naj dodá njih peti del.
32 Od vsih desetin goved, ovac, in koz, ki grejo pod pastirjevo palico, kar koli pride deseto, bodi posvečeno Gospodu.
33 Ne sme se zbirati ne dobro ne slabo, tudi ne z drugim premenjati. Ako pa kdo premení, bodi premenjeno, in uno, za kar je bilo premenjeno, Gospodu posvečeno, in se ne sme rešiti.
34 To so zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu za Izraelove otroke na sinajski gori.