Če skupnost po nevednosti opusti zapoved, naj daruje tele z jedilno in pitno daritvijo ter kozla za greh. Duhovnik naj prosi zanjo in odpuščeno bo domačinom ter tujcem. Posameznik naj za nevedni greh daruje enoletno kozo; duhovnik naj moli zanj. Vsem velja ista postava. Kdor pa prevzetno zaničuje Gospodovo besedo in krši zapoved, naj bo pokončan ter nosi svojo krivdo.
Zmota in kljubovanje · Četrta Mojzesova knjiga 15,22–31
Četrta Mojzesova knjiga 15,22–31
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
22 Ako bi po nevednosti opustili kaj tega, kar je Gospod govoril Mojzesu,
23 in vam po njem zapovedal, od dneva, ko je začel zapovedovati, in dalje,
24 in bi množica pozabíla to storiti, naj daruje tele zmed čede v žgavno daritev v nar prijetniši duh Gospodu, in zraven njeno jedilno in pitno daritev, kakor šege hočejo, in kozla za greh.
25 In duhoven naj prosi za vso množico Izraelovih otrók, in jim bo odpušeno; ker niso prostovoljno grešili, vender pa naj darujejo Gospodu žgavni dar za se, in za svoj greh, in za svojo zmoto;
26 in odpušeno bo vsi množici Izraelovih otrók, in ptujim, kteri med njimi prebivajo; zakaj zadolženje vsiga ljudstva je iz nevednosti.
27 Ako bi pa ena sama duša iz nevednosti grešila, naj daruje letno kozo za svoj greh,
28 in duhoven naj zanjo móli, ker se je nevedno pregrešila pred Gospodam; in on ji bo odpušenje sprosil, in ji bo odpušeno.
29 Domačim, in ptujim, vsim bodi ena postava, ako nevedama grešé.
30 Duša pa, ki iz prevzetnosti kaj storí, bodi si rojak ali ptujic (ker se je puntala zoper Gospoda), bodi potrebljena zmed svojiga ljudstva;
31 ker je besedo Gospodovo zaničevala, in njegovo zapoved uničila, za tega voljo bodi ukončana, in naj nósi svojo hudobijo.