Izrael se je selil od tabora do tabora ob robu Moaba, prečkal doline in sledil puščavski poti. Pri Beeru je Gospod Mojzesu naročil, naj zbere ljudstvo, ter obljubil vodo. Ob vodnjaku, ki so ga poglavarji izkopali s svojimi palicami, se je dvignila pesem. Od tam se je pot nadaljevala proti višavam, s katerih se je videlo puščavo.
Pesem ob vodnjaku · Četrta Mojzesova knjiga 21,10–20
Četrta Mojzesova knjiga 21,10–20
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
10 In Izraelovi otroci so šli dalje, in so postavili šotore v Obotu.
11 Od tod so se vzdignili in so šotorili v Jeabarimu, v pušavi, ktera je Moabu nasproti na jutrovi strani.
12 In so se od ondod vzdignili, in so prišli k potoku Zaredu;
13 tega so zapustili, in so se ušotorili proti Arnonu, ki je v pušavi, in sega do amorejskih pokrajin. Zakaj Arnon je moabska meja, ki loči Moabljane in Amorejce.
14 Zatorej je rečeno v bukvah Gospodovih vojská: Kakor je on storil v rudečim morji, takó bo storil v potokih Arnonovih.
15 Skale potokov so se nagnile, de bi se na Ar naslonile, in de bi se ulegle na pokrajine Moabljanov.
16 Iz tega kraja se je pokazal studenec, od kteriga je Gospod govoril Mojzesu: Zberi ljudstvo, in dal mu bom vode.
17 Takrat je Izrael to pesem pel: Studenec, perteci! Vsi skupej so takole peli:
18 Studenec, ki so ga skopali poglavarji in vojvodi množice perpravili po postavodajavcu in po svojih palicah. Iz pušave so šli v Matano,
19 iz Matane v Nahaliel, iz Nahaliela v Bamote;
20 iz Bamot dalje, kjer je dolina v moabski deželi, per višavi Fasgi, ktera gleda proti pušavi.