Vdova in razvezana žena morata izpolniti zaobljube. Poročeno ženo obljuba zavezuje, če mož zanjo sliši in molči. Če takoj ugovarja, ji obljube ni treba izpolniti in Gospod ji odpusti. Pri postu ali drugi vzdržnosti lahko dovoli ali prepove obljubo. Če molči do naslednjega dne, jo potrdi; če ugovarja pozneje, nosi njen greh. To so Gospodova navodila Mojzesu.
Molk in odgovornost · Četrta Mojzesova knjiga 30,10–17
Četrta Mojzesova knjiga 30,10–17
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
10 Vdova in zaveržena naj spolnite, kar ste obljubile.
11 In če žena v hiši svojiga moža kaj obljubi in se s persego zaveže,
12 in če njen mož to sliši in molčí, ter se ne ustavi obljubi; naj spolni, kar je obljubila.
13 Ako se pa zdajci ustavi, ne bodi dolžna svoje obljube spolniti, ker se je mož ustavil, in Gospod ji bo zanesel.
14 Ako obljubi in se s persego zaveže, de hoče s postam ali z zderžnostjo druzih rečí pokoriti svojo dušo, je v moževi prosti volji, ali sme to storiti ali ne.
15 Če pa mož to sliši in molčí, ter do druziga dneva odlaša svojo razsodbo; naj spolni, kar se je zavezala in obljubila, zato ker je molčal, kakor hitro je to slišal.
16 Ako se je pa ustavljal, potem ko je že vedil, naj on sam nósi njen greh.
17 To so postave, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu med možem in ženo, med očetam in hčerjo, ki je še v deklinskih letih ali ki še prebiva v očetovi hiši.