1. Mojzesova 42–46: Jožef, bratje in vrnitev zaupanja
Lakota pripelje Jožefove brate v Egipt, kjer srečajo človeka, ki ga ne prepoznajo. Preizkušnje razkrijejo spomin na staro krivico in vprašanje, ali bodo Benjamina zapustili tako kot nekoč Jožefa. Juda se zanj ponudi sam, Jožef se razkrije, Jakob pa se odpravi na pot k živemu sinu. Dvajset odlomkov ima samostojne slovenske razlage in povezave do svetopisemskega vira.
1. Mojzesova 42
Bratje srečajo vladarja, ki ga ne prepoznajo
Lakota pripelje deset bratov v Egipt, Benjamin pa ostane doma. Jožef jih prepozna, vendar preverja njihovo zgodbo. Zadržanje Simeona in denar v vrečah prebudita spomin na staro krivico ter Jakobov strah pred novo izgubo.
Svetopisemski odlomek · 1 Mojzes 42,1–17
Jožef prepozna brate
Lakota pripelje Jakobove sinove po žito v Egipt, kjer se priklonijo upravitelju, ne da bi vedeli, da je njihov brat Jožef. On jih prepozna, preverja njihove besede in zahteva dokaz o najmlajšem bratu. Pridržanje razgali staro družinsko rano.
Ko Jožef zahteva, da eden ostane v Egiptu, bratje sedanjo nesrečo povežejo s krivico, ki so jo nekoč storili Jožefu. Ne vedo, da razume njihove besede. Jožef se umakne v jok, nato pa ob vrnitvi zadrži Simeona.
Ob poti domov eden od bratov v vreči najde denar, s katerim je plačal žito. Ne morejo vedeti, da je Jožef naročil njegovo vrnitev, zato se presenečenje spremeni v strah. Besedilo kaže njihovo negotovost, ne da bi razkrilo vse njihove misli.
Bratje očetu razložijo, kaj je egiptovski upravitelj zahteval, a Jakob noče poslati Benjamina na novo pot. Rubenova skrajna obljuba ne pomiri njegove žalosti. Oče meni, da je Jožef mrtev, Simeon pa pridržan, zato želi najmlajšega obdržati doma.
Juda zaradi lakote prevzame odgovornost za Benjamina in Jakob privoli v pot. Bratje povabilo v Jožefovo hišo razumejo kot nevarnost, a jih tam sprejmejo gostoljubno. Jožefa srečanje z Benjaminom gane, pri obedu pa jih preseneti razporeditev.
Svetopisemski odlomek · 1 Mojzes 43,1–14
Juda sprejme odgovornost za Benjamina
Lakota se nadaljuje in družina spet potrebuje žito. Juda pove, da se brez Benjamina ne morejo vrniti, ter osebno jamči za njegovo varno vrnitev. Jakob naposled privoli, pripravi darove in dvojno plačilo ter zaupa izid Bogu, čeprav ga je še vedno strah.
Povabilo v upraviteljevo hišo bratje razumejo kot nevarnost zaradi denarja v vrečah. Oskrbniku takoj pojasnijo, kaj se je zgodilo, vendar jih ta pomiri, poskrbi za goste in živali ter pripelje Simeona. Strah še ni izginil, vendar prizor prinese gostoljubje.
Jožef se pozanima po očetu in prvič po mnogih letih zagleda Benjamina, sina svoje matere. Srečanje ga močno gane, a identitete še ne razkrije. Umakne se, da bi jokal brez prič, nato pa se zbere in vrne k bratom.
Bratje sedijo po starosti, čeprav gostitelju tega niso povedali, in se začudeno spogledujejo. Jožef jih pogosti, Benjamin pa dobi posebej velik delež. Ločeno sedenje Egipčanov in Hebrejcev je opisano kot navada takratnega okolja, ne kot sodobno priporočilo.
Čaša v Benjaminovi vreči ustvari položaj, ki spomni na nekdanjo izdajo Jožefa. Bratje se vrnejo skupaj, ne da bi Benjamina pustili samega. Juda spregovori o očetovi žalosti in ponudi sebe namesto najmlajšega.
Svetopisemski odlomek · 1 Mojzes 44,1–13
Srebrna čaša v Benjaminovi vreči
Jožef oskrbniku naroči, naj v Benjaminovo vrečo skrije svojo čašo. Ko služabnik dohiti brate, ti zanikajo krajo in izrečejo pretirano ostro jamstvo. Čaša se najde pri Benjaminu; namesto da bi ga zapustili, se vsi skupaj žalostni vrnejo.
Bratje ponovno stopijo pred Jožefa in padejo predenj. Juda pove, da so se znašli v brezizhodnem položaju, čeprav ne razumejo ozadja čaše. Jožef predlaga, da ostane samo Benjamin; odpre se vprašanje, ali bodo ponovili staro izdajo.
Juda ne govori predvsem o sebi, temveč Jožefu predstavi očetov strah in žalost. Benjamin je za Jakoba tesno povezan s spominom na izgubljenega sina. Če se najmlajši ne vrne, se Juda boji, da oče dodatne izgube ne bo prenesel.
Na koncu Juda prosi, naj kot suženj ostane on, Benjamin pa se sme vrniti k očetu. Odločitev se razlikuje od nekdanjega ravnanja bratov do Jožefa. V ospredju sta odgovornost in sprememba vedenja, še preden Jožef razkrije svojo identiteto.
Jožef bratom pove, kdo je, ter se z njimi pogovori o krivici in preživetju družine med lakoto. Faraon podpre preselitev. Bratje se vrnejo k Jakobu z vozovi in novico, ki ji sprva komaj verjame.
Svetopisemski odlomek · 1 Mojzes 45,1–8
Jožef se razkrije bratom
Jožef ne more več skrivati čustev, pošlje služabnike iz prostora in bratom pove, kdo je. Ti so pretreseni in prestrašeni. Jožef ne zanika, da so ga prodali, vendar dogajanje razume tudi kot pot, po kateri je družina med lakoto ohranila življenje.
Jožef brate pošlje po Jakoba, saj želi družino naseliti blizu sebe in jo oskrbovati med preostalimi leti lakote. Objame Benjamina in druge brate, jokajo in spet spregovorijo drug z drugim. Sprava ne spremeni preteklosti, omogoči pa novo skupno pot.
Novica o Jožefovih bratih doseže faraonov dvor. Faraon družini ponudi zemljo in pomoč pri preselitvi, Jožef pa jim da vozove, obleke in zaloge. Benjamina posebej obdari, brate pa opozori, naj se na poti ne prepirajo.
Bratje se vrnejo v Kanaan z novico, ki jo Jakob težko sprejme: Jožef je živ in vodi Egipt. Šele Jožefove besede in pripeljani vozovi pomagajo očetu verjeti. Jakob se odloči, da bo sina obiskal, dokler je še živ.
Jakob v Beeršebi prejme zagotovilo pred odhodom iz obljubljene dežele. Rodovnik poimenuje ljudi na poti, tudi Jožefova sinova. Juda pomaga pri prihodu, oče in sin se končno objameta, Jožef pa družino pripravi na srečanje s faraonom.
Svetopisemski odlomek · 1 Mojzes 46,1–7
Jakobova pot skozi Beeršebo
Jakob z družino odhaja v Egipt, kar odpira vprašanje odhoda iz obljubljene dežele. V Beeršebi daruje Bogu in ponoči prejme zagotovilo, naj se poti ne boji. Obljuba vključuje prihodnost družine, zato potovanje ni predstavljeno kot opustitev zaveze.
Rodovnik natančno našteje Jakobove potomce, ki so odšli proti Egiptu, in Jožefova sinova, rojena že tam. Različna števila odražajo skupine, ki jih pripoved posebej našteva. Dolg seznam pokaže, da se seli celotna družinska skupnost, ne le posameznik.
Juda odide naprej pokazat pot v Gošen, Jožef pa pripravi voz in pride Jakobu naproti. Ko se srečata, dolgo jokata v objemu. Jakob pravi, da zdaj lahko umre, ker je videl sina živega. Prizor ostane oseben, brez dvornega blišča.
Jožef bratom razloži, kako naj faraonu iskreno povedo, da so pastirji in živinorejci. Pozna egiptovski odnos do tega dela in želi družini zagotoviti primerno bivališče v Gošenu. Pogovor je priprava na prihodnji sprejem, ne že končna odločitev faraona.
Pri presoji Jožefovih odločitev in bratove odgovornosti razlikuj med tem, kar poroča svetopisemsko besedilo, in našo razlago. Za kontekst preberi celotno poglavje.
To so izvirne razlage SacraScenes, ne nov svetopisemski prevod. Svetopisemski vir je zgodovinska Wolfova Biblija (1856–1859).