2. Janezovo pismo: resnica, ljubezen in razločevanje | SacraScenes

2. Janezovo: kratko pismo o ljubezni in resnici

Drugo Janezovo pismo ima le eno poglavje, njegov pisec pa se predstavi kot starešina. Izvoljena gospa in njeni otroci lahko pomenijo resnično družino ali simbolično poimenovanje skupnosti; besedilo tega vprašanja ne razreši. Pismo povezuje resnico in medsebojno ljubezen ter svari pred podpiranjem učiteljev, ki zanikajo Kristusov prihod v mesu. Takšna opozorila je treba razumeti v okviru konkretnih sporov prvih kristjanov in jih ne spreminjati v izgovor za krutost do drugih. Pomemben je tudi konec: starešina raje govori osebno, kakor da bi vse povedal s črnilom in papirjem. Izvirni vodnik ni prevod Svetega pisma. Povezave vodijo do nespremenjene zgodovinske Wolfove Biblije.

Poglavje 1

Resnica in ljubezen v kratkem pismu starešine

Starešina piše izvoljeni gospe in njenim otrokom; lahko gre za določeno družino ali za simboličen nagovor krščanske skupnosti. Prisrčnost pozdrava temelji na skupni resnici, ne na položaju ali zatrjevanju posebne avtoritete. Pismo bralce spodbuja, naj živijo v ljubezni, ki jo predstavi kot zapoved, znano od začetka, ne kot privlačno novost. Nato opozori na potujoče učitelje, ki zanikajo, da je Jezus Kristus prišel v mesu. Navodilo, naj njihovega nauka ne podpirajo, spada v starodavni spor o Jezusovi identiteti in ni dovoljenje za sovražnost do tujcev ali odrekanje pomoči človeku v stiski. Starešina želi govoriti iz oči v oči, namesto da bi pisal še daljše pismo, zaključni pozdrav pa prihaja od otrok izvoljene sestre. Osebni odnosi in premišljeno razločevanje tako ostanejo povezani.

Začni brati Sveto pismo →

Na kaj bodi pozoren: Spremljaj pot od skupne resnice in dejanske ljubezni do spora o potujočih učiteljih ter premisli, zakaj si starešina želi srečanja.

Preberi celotno poglavje →

To so izvirne razlage SacraScenes, ne nov svetopisemski prevod. Svetopisemski vir je zgodovinska Wolfova Biblija (1856–1859).

Odpri glavni bralnik

Poglavja: 2. Janezovo pismo