2. Mojzesova 36–40: svetišče je dokončano, pot se nadaljuje
Zaključek Druge Mojzesove knjige pokaže, kako se dolgi načrti uresničijo. Mojstri izdelajo zavese, opremo in oblačila, Mojzes preveri delo in postavi šotor. Oblak ter Božja slava napolnita svetišče, ljudstvo pa ostane na poti. Dvajset samostojnih uredniških razlag spremlja natančne svetopisemske odlomke.
2. Mojzesova 36
Darov je dovolj, dejansko delo se začne
Ljudje prinesejo toliko materiala, da Mojzes ustavi zbiranje. Izdelovalci nato pripravijo zavese, pokrivala, lesene okvirje in zagrinjala za različne meje šotora. Prejšnji načrti postajajo resnični predmeti. Poglavje poveže prostovoljno radodarnost z razumno mejo zbiranja in z natančnim obrtniškim delom, brez katerega svetišča ne bi bilo.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 36,1–7
Ko je darov dovolj
Mojstri začnejo izdelovati svetišče, ljudje pa še naprej prinašajo darove. Nazadnje izdelovalci Mojzesu povedo, da je materiala več kot dovolj, in on zbiranje ustavi. Odlomek je pomemben zaradi odgovorne meje: prostovoljni prispevki niso povabilo k neskončnemu zbiranju, kadar so potrebe skupne naloge že pokrite.
Mojstri povežejo lanene zavese z motivi kerubov in pripravijo dodatna pokrivala iz kozje dlake. Prejšnja navodila postajajo resnični izdelki. Pripoved poudari tkanje, spoje in zaščitne plasti, potrebne za prenosno zgradbo. Ne pravi, da se je šotor nenadoma pojavil brez dela ali že stal popolnoma sestavljen.
Nastanejo okviri iz akacijevega lesa, srebrni podstavki ter povezovalni drogovi. Sestavni deli za različne strani in vogale omogočajo stabilnost ter razstavljanje šotora. Povedano je, kako so mojstri izpolnili prejšnja navodila. Brez nosilnega ogrodja zavese ne bi tvorile uporabnega in prenosnega svetišča.
Izdelovalci dokončajo posebno notranjo zaveso, njene stebre in zagrinjalo za vhod. Prva je meja pred presvetim, drugo označi dostop do šotora. Ne gre za isti predmet. Odlomek opisuje izdelane dele, vendar še ne poroča o tem, da bi bil šotor že postavljen ali da bi potekala redna služba.
Beseléel izdela skrinjo s pokrovom in keruboma, drugi izdelovalci pa mizo s posodami, svetilnik z mandljevimi oblikami ter kadilni oltar. Nastaneta tudi posebno olje in kadilo. Vse je narejeno po prejšnjih načrtih. Posamezni dokončani predmeti še ne pomenijo, da je celotno svetišče že postavljeno ali da služba v njem redno poteka.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 37,1–9
Beseléel izdela skrinjo
Beseléel izdela skrinjo iz akacijevega lesa in jo prekrije z zlatom. Pripravi tudi obroče, nosilne drogove, pokrov in keruba. Predpisani predmet zdaj resnično nastaja. Uredniška razlaga ne dodaja vidne Božje človeške podobe ali izmišljenih obredov, ki se v tem delu pripovedi še niso zgodili.
Mojstri naredijo mizo z zlato oblogo, obroči, drogovi in obrobo. Izdelajo še posode, ki bodo potrebne za njeno sveto uporabo. Pripoved opisuje dejansko obrtniško delo, ne zgolj načrta. Izdelava mize pa še ne dokazuje, da je celotno svetišče postavljeno ali da so se obredi že začeli.
Izdelan je svetilnik s kraki, popki in cvetovi, ki spominjajo na mandljevo drevo. Narejene so tudi svetilke in potrebni pripomočki. Odlomek poudarja natančno oblikovanje zlata, ne poljubnega sodobnega svečnika. To ni prizor čudežne svetlobe, temveč dela, ki pripravi poseben bogoslužni predmet.
Izdelan je manjši oltar, prevlečen z zlatom, z rogovi in drogovi za prenašanje. Pripravljena sta tudi posebno olje ter dišeče kadilo. Tu nastajajo različni predmeti in zmesi za svetišče. Razlaga ni domač recept za parfume in ne opisuje že opravljene slovesnosti, temveč pripravo opreme.
Izdelana sta bronasti oltar in umivalnik, pri katerem so izrecno omenjena ogledala žensk. Nastanejo tudi platnene meje dvorišča in vhod. Popis dela nato navede odgovorne izdelovalce in količine uporabljenih kovin. Poglavje poveže obrtniško delo s sodelovanjem skupnosti in pregledno porabo materialov. Ne pripoveduje pa še o kasnejših daritvenih obredih.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 38,1–8
Bronasti oltar in umivalnik
Nastaneta bronasti oltar z rešetko in priborom ter umivalnik, izdelan iz ogledal žensk, ki služijo pri vhodu. Ta podrobnost posebej pokaže prispevke žensk. Odlomek govori o izdelavi predmetov, ne o nazornem izvajanju daritev. Oltar in umivalnik imata različni funkciji v bodoči uporabi svetišča.
Izdelovalci pripravijo platnene zavese, stebre, podstavke, kavlje in vhodno zagrinjalo. Ti deli določijo zunanji prostor, ločen od notranjega šotora. Predmeti so izdelani po navodilih in imajo praktično vlogo pri postavitvi. Prizor ne predpostavlja, da so se poznejši obredi na dvorišču že začeli.
Na Mojzesov ukaz se pripravi popis opravljenega dela. Omenjeni so Itamar, Beseléel in Oholiab, ki so povezani z nadzorom, izdelavo in učenjem drugih. Njihova imena pokažejo, da je projekt imel konkretno odgovornost. Ni predstavljen kot nenadzorovan čudež ali kot zasebni uspeh samo enega voditelja.
Poglavje našteje količine darovanega zlata, srebra in brona. Pojasni, za katere podstavke, kavlje in druge predmete so bile kovine uporabljene. Darovi se tako povežejo z opravljenim delom. To je starodavni pregled materialov, ne sodobna bilanca ali podlaga za natančen izračun njihovih današnjih cen.
Mojstri izdelajo efod, naprsnik z dvanajstimi kamni ter druga oblačila za duhovnike. Skupnost nato prinese izdelano opremo in dele šotora Mojzesu. Ta preveri, ali vse ustreza navodilom, in izdelovalce blagoslovi. Pregled zaključi fazo izdelovanja, ne pa še fizične postavitve svetišča, ki sledi v naslednjem poglavju.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 39,1–7
Izdelani efod in ramenska kamna
Izdelovalci stkejo efod iz barvnih niti, zlata in finega platna. Na ramena namestijo kamna z imeni Izraelovih rodov. Oblačilo tako izraža povezavo duhovnika s skupnostjo. Odlomek govori o dokončani izdelavi tega predmeta, ne pa o že opravljeni posvetitvi ali vseh poznejših verskih obredih.
Mojstri izdelajo naprsnik z dvanajstimi dragimi kamni, obroči, verižicami in vrvicami. Pritrditve poskrbijo, da je varno povezan z efodom. Predmet simbolno spominja na izraelske rodove. Razlaga ne dodaja domnevnih čudežnih sposobnosti ali neznanega načina delovanja, temveč sledi konkretni izdelavi, opisani v vrsticah.
Dokončani so plašč, zvončki, granatna jabolka, tunike, pasovi in pokrivala. Narejena je tudi zlata ploščica. Vsi deli sledijo navodilom za Aronovo službo in njegove sinove. Izdelava oblačil je končana, vendar to ne pomeni, da je bil poznejši obred posvetitve že opravljen ali da se je služba že začela.
Izdelane dele šotora, opremo in oblačila prinesejo Mojzesu. Pregleda, ali je delo narejeno po navodilih, in izdelovalce blagoslovi. To je pomemben zaključek skupnega prizadevanja. Pregled predmetov ni enak njihovi dejanski postavitvi, ki se začne šele v naslednjem poglavju, zato razlaga teh dveh dogodkov ne združuje.
Mojzes najprej prejme naročilo, nato sestavi šotor in razporedi predmete ter dvorišče. Oblak prekrije dokončano svetišče in Božja slava ga napolni, da Mojzes ne more vstopiti. Zadnje vrstice povedo, da oblak in ogenj usmerjata ljudstvo na nadaljnji poti. Knjiga se zaključi z dokončano gradnjo, ne pa s končanim potovanjem.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 40,1–15
Naročilo za postavitev svetišča
Mojzes prejme navodilo, kdaj naj postavi šotor in kako naj razporedi skrinjo, mizo, svetilnik in drugo opremo. Predvideni sta tudi posvetitev prostora ter priprava duhovnikov. Ta odlomek je še naročilo. V naslednjih vrsticah sledi dejanska izvedba, zato dogodkov ne smemo zamenjati ali združiti v en sam prizor.
Mojzes sestavi nosilne okvire, razprostre pokrivala ter namesti skrinjo, zaveso, mizo, svetilnik, oltarja in umivalnik. Uredi tudi dvorišče z vhodom. Na koncu je delo dokončano. Po dolgih navodilih in izdelavi zdaj sledi resnična postavitev. Pripoved ni kratek opis čudežno nastale stavbe brez priprave ali dela.
Ko je šotor postavljen, ga prekrije oblak in napolni Božja slava. Mojzes zaradi tega ne more vstopiti. Po številnih odlomkih o materialih in izdelovanju se poudarek premakne k Božji navzočnosti. Besedilo ne daje opisa Boga kot človeške figure, zato ga razlaga ne ustvarja ali dodaja po lastni domišljiji.
Ko se oblak dvigne, Izraelci potujejo; ko ostane, taborijo. Podnevi ga vidijo kot oblak, ponoči pa kot ogenj. Zadnje vrstice povežejo dokončano svetišče z nadaljnjim življenjem ljudstva v puščavi. Knjiga se konča z doseženim gradbenim ciljem, ne pa s koncem potovanja ali z obljubo, da prihodnjih težav ne bo.