2. Mojzesova 6–10: obljuba, nadloge in faraonov odpor
Izraelci so zaradi prisilnega dela izčrpani, Mojzes in Aron pa znova stopita pred faraona. Opozorilom sledijo nadloge, ki prizadenejo vodo, domove, živino in pridelke. Faraon večkrat obljubi spremembo, nato si premisli. Dvajset slovenskih razlag spremlja natanko določene svetopisemske odlomke in ne olepšuje posledic za ljudi.
2. Mojzesova 6
Obnovljena obljuba in izčrpanost ljudstva
Po neuspešnem srečanju s faraonom Mojzes znova prejme obljubo rešitve. Izraelci so zaradi prisilnega dela preveč izčrpani, da bi lahko poslušali, rodovnik pa pojasni, od kod izvirata Mojzes in Aron. Zadnje vprašanje o kraljevem poslušanju ostane odprto. Izpolnitev zaveze v tem poglavju še ni prikazana.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 6,1–9
Obljuba rešitve doseže izčrpano ljudstvo
Bog Mojzesu znova govori o zavezi z očaki in obljublja rešitev Izraelcev iz suženjstva. Mojzes sporočilo prenese ljudstvu, vendar ga zaradi težkega dela in potrtosti ne zmorejo poslušati. Pripoved njihovo zadržanost poveže s stisko, namesto da bi jo opisala kot preprosto nerazumevanje.
Mojzes prejme ukaz, naj faraonu znova zahteva izpustitev Izraelcev. Spomni se, da ga njegovo ljudstvo ni poslušalo, in vpraša, kako bi ga lahko slišal kralj. Besedilo ne prikazuje nenadne odprave njegovih težav z govorom. Skupaj z Aronom prejme novo navodilo.
Seznam imen prekine pripoved o pogajanju s faraonom. Poveže rodove Rubena, Simeona in zlasti Levija, iz katerega izvirata Mojzes in Aron. Tako bralcu pojasni, kdo sta govorca in kako spadata v zgodbo Izraelovega ljudstva. Imen ne dopolnjujemo z izmišljenimi dogodki.
Mojzes znova prejme naročilo, naj govori s faraonom, in ponovi svojo skrb, da ga zaradi težav z govorom kralj ne bo poslušal. Poglavje se sklene s tem odprtim vprašanjem. Naslednji del bo pojasnil Aronovo pomoč, ne da bi zanikal Mojzesove resnične zadržke.
Mojzes in Aron prejmeta navodila za nastop pred faraonom. Palica postane kača, vendar kralj ne dovoli odhoda. Ob Nilu sledi opozorilo, nato voda postane nepitna in ribe poginejo. Prizor ne ostane le pri čudežnem znamenju, temveč pokaže tudi posledice za prebivalce, ki se z reko vsak dan preživljajo.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 7,1–7
Mojzes in Aron dobita jasno določeni vlogi
Pred novim nastopom pred faraonom je pojasnjeno, kako bosta brata sodelovala. Mojzes prejme sporočilo, Aron ga izreče, vnaprej pa je napovedan nadaljnji kraljev odpor. Oba sledita navodilom kljub starosti in zahtevnosti naloge. V ospredju sta odgovornost in vztrajnost, ne osebna tekmovalnost.
Aron pred faraonom vrže palico na tla, ta pa se spremeni v kačo. Podobno znamenje pokažejo egiptovski čarodeji, vendar Aronova palica pogoltne njihove. Kljub temu kralj vztraja pri zavrnitvi. Izjemno znamenje še ni konec spora niti zagotovilo, da se bo oblastnik premislil.
Mojzes mora faraona srečati ob Nilu in mu vnaprej povedati, da bodo vode prizadete, če ne dovoli odhoda ljudstva. Reka je vir vode in preživetja za veliko prebivalcev, zato opozorilo ne zadeva samo dvora. Pripoved najprej poda svarilo, nato opis posledic.
Voda v Nilu se spremeni v kri, ribe poginejo, reka postane nepitna in ljudje iščejo druge vire vode. Egiptovski čarodeji ponovijo znamenje, faraon pa ostane trmast. Dogodek ni prikazan kot lepa podoba moči, saj prizadene osnovne potrebe ljudi in živali.
Žabe pridejo v domove, nato manjše žuželke prizadenejo ljudi in živali. Roji muh preplavijo Egipt, Gošen pa je izvzet. Faraon prosi za olajšanje in se pogaja o češčenju, vendar po koncu nadlog znova odkloni odhod. Pripoved poveže stisko vsakdanjega življenja z nezanesljivostjo njegovih obljub.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 8,1–15
Žabe napolnijo egiptovske domove
Žabe preplavijo hiše, spalnice in kraje, kjer prebivalci pripravljajo hrano. Faraon zaprosi Mojzesa za posredovanje in obljubi odhod ljudstva, če nadloga preneha. Ko se razmere umirijo, spremeni odločitev. Odlomek poveže vsakdanjo stisko in ponavljanje obljub, ki jim dejanja ne sledijo.
Po znamenju se pojavijo drobne žuželke, ki prizadenejo ljudi in živali. Egiptovski čarodeji jih tokrat ne morejo priklicati na enak način in priznajo mejo svojih sposobnosti. Faraon se kljub temu ne premisli. Razlaga ne trdi, da poznamo njihovo natančno sodobno biološko vrsto.
Mojzes napove roje muh, ki bodo napolnili egiptovske hiše in zemljišča. Gošen, kjer živijo Izraelci, je po pripovedi izvzet. Razlika med območji je pomemben del sporočila. Zaradi nove stiske se faraon znova pogaja, toda zgodba še ne govori o dokončnem dogovoru.
Kralj predlaga, da bi Izraelci darovali že v Egiptu, Mojzes pa vztraja pri poti v puščavo. Faraon prosi, da nadloga preneha, in pogojno popusti. Ko roji izginejo, znova ne dovoli odhoda. V središču je pogajanje o svobodi in omejitvah češčenja.
Nadloge prizadenejo živino ter telesa ljudi in živali. Pred hudo točo nekateri Egipčani pravočasno umaknejo delavce in živino, drugi opozorila ne upoštevajo. Toča poškoduje polja in drevesa, čeprav vsi posevki niso prizadeti enako. Faraon po koncu nevarnosti spet ne dovoli odhoda. Razlaga ne poveličuje trpljenja.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 9,1–7
Bolezen prizadene živino v Egiptu
Nova nadloga prizadene egiptovsko živino, od katere so odvisni delo, prehrana in premoženje ljudi. Izraelskim živalim je po besedilu prizaneseno, kar faraon naroči preveriti. Tudi po tem ostane nepopustljiv. Razlaga se ne veseli izgub, temveč pošteno opiše njihove posledice za prebivalce.
Mojzes in Aron raztrosita pepel, po katerem se na telesih ljudi in živali pojavijo boleči turi. Tudi dvorni čarodeji zaradi bolezni ne morejo več stati pred Mojzesom. Trpljenje je neposredno, zato ga opisujemo brez nazornih podrobnosti. Kraljeva zavrnitev kljub temu ostane nespremenjena.
Pred hudo točo Egipčani dobijo opozorilo, naj delavce in živali umaknejo pod streho. Nekateri ga vzamejo resno, drugi pustijo ljudi in živino zunaj. Razlika v odzivu je izrecen del pripovedi. Pravočasno ravnanje lahko v tem odlomku ublaži nevarnost, še preden se začne nevihta.
Huda toča s strelami uniči dele polj, dreves in vsega, kar je ostalo na prostem. Besedilo loči že zrele posevke od kasnejših in omenja Gošen kot izvzet. Faraon prizna krivdo, vendar po koncu nevihte znova ne dovoli odhoda ljudstva. Razlaga ohranja tudi gospodarsko škodo.
Kobilice pojedo rastline, ki jih je pustila toča, faraonovi svetovalci pa ga pozivajo k popuščanju. Kralj skuša omejiti, kdo sme oditi. Sledi tema in nova pogajanja o živini, ki jih Mojzes zavrne. Poglavje se konča z grožnjo, ne z odhodom Izraelcev. Razlaga ne prehiteva naslednjih dogodkov.
Svetopisemski odlomek · 2 Mojzes 10,1–6
Napoved kobilic, ki bodo pojedle preostanek rastlin
Mojzes faraona opozori, da bodo kobilice pojedle rastline, ki jih ni uničila toča. Dogodki bodo tudi del pripovedovanja naslednjim rodovom, zato se trenutna kriza poveže s spominom ljudstva. Napoved je konkretna in se nanaša na preživetje, ne le na nenavadno pojavnost živali.
Kraljevi svetovalci ugotovijo, da je Egipt opustošen, in predlagajo popuščanje. Faraon sprašuje, kdo naj odide, Mojzes pa odgovori, da vsa skupnost, tudi otroci in starejši. Kralj dovoli največ moškim. Odprto ostaja, ali sme celotno ljudstvo svobodno sodelovati pri češčenju.
Veter prinese množice kobilic, ki prekrijejo deželo in pojedo še preostalo zelenje. Faraon zaprosi za pomoč in prizna svojo krivdo, toda ko drug veter odstrani žuželke, ljudi še vedno ne izpusti. Zgodba pokaže stopnjevanje škode in ponavljajoče se spreminjanje kraljevih besed.
Egipt za tri dni zajame gosta tema, medtem ko v izraelskih bivališčih ostane svetloba. Faraon poskusi omejiti odhod tako, da bi živina ostala, Mojzes pa temu nasprotuje. Pogovor se konča z grožnjo in razhodom. Izraelci še niso odšli in spor še ni razrešen.