Gosta tema je za tri dni legla nad Egipt, Izraelci pa so imeli svetlobo tam, kjer so živeli. Faraon je poklical Mojzesa in dovolil odhod družin, toda živina bi morala ostati. Mojzes ni pristal: živali potrebujejo za bogoslužje in niti kopita ne bodo pustili za seboj. Faraon je srečanje končal z grožnjo, naj se Mojzes ne vrne več.
Tema nad Egiptom · Druga Mojzesova knjiga 10,21–29
Druga Mojzesova knjiga 10,21–29
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
21 Rekel je pa Gospod Mojzesu: Stegni svojo roko proti nebu, in tema bodi po egiptovski deželi, takó gosta, de se bo dala tipati.
22 In Mojzes je stegnil svojo roko proti nebu, in bila je strahovitna tema po vsi egiptovski deželi tri dní.
23 Ni vidil človek človeka, in nihče se ni ganil iz mesta, kjer je bil; kjer koli pa so prebivali Izraelovi otroci, je bila svetloba.
24 In Faraon je poklical Mojzesa in Arona, in jima je rekel: Idite, darujte Gospodu! Le vaša drobnica in goveja živina naj tukaj ostane; vaši otroci naj pa gredó z vami.
25 Mojzes je pa odgovoril: Dati nam moraš klavne in žgavne darove, ktere bomo darovali Gospodu, svojimu Bogu.
26 Vse čede pojdejo z nami; kar parklja zmed njih ne bo ostalo tukaj, kar je potrebno k službi Gospoda, našiga Boga; zlasti ker ne vemo, kaj bi se darovalo, dokler v tisti kraj ne pridemo.
27 Gospod pa je oterdil serce Faraonovo, in ni jih hotel spustiti.
28 In Faraon je djal Mojzesu: Pojdi spred mene, in varuj se, de ne boš spet vidil mojiga obličja; zakaj kteri dan koli mi prideš pred očí, boš umerl.
29 Mojzes je odgovoril: Takó bo, kakor si govoril; ne bom več vidil tvojiga obličja.