SACRA SCENES
Prva Mojzesova knjiga · Poglavje 24 · Prizor 2/4

Rebeka pri vodnjaku · Prva Mojzesova knjiga 24,10–27

Prva Mojzesova knjiga 24,10–27

Besedilni prizor brez nove ilustracije.

PRIPOVED

Abrahamov služabnik z desetimi kamelami prispe k vodnjaku pri Nahorjevem mestu. Boga prosi, naj Izakovo nevesto prepozna po tem, da ponudi vodo njemu in kamelam. Rebeka stori prav to. Služabnik jo molče opazuje, nato vzame zlat nakit in vpraša po družini ter prenočišču. Ko izve, da je Nahorjeva vnukinja in da imajo prostor, se prikloni ter zahvali Bogu za vodstvo.

Izvirna pripoved SacraScenes
SVETOPISEMSKI ODLOMEK

10 In je vzel deset kamel od čede svojiga gospoda, ter je šel; in je nesel seboj od vsiga njegoviga blaga, in se je na pot podal, ter šel v Mezopotamijo proti Nahorjevimu mestu.

11 In ko je ukazal kamelam se vleči zunej mesta zraven studenca, zvečer ob času, ko so ženske hodile vodo zajemat, je govoril:

12 Gospod, Bog mojiga gospoda Abrahama, prosim, stoj mi danes na strani, in skaži milost mojimu gospodu Abrahamu.

13 Glej! stojim per studencu, in hčere prebivavcov tega mesta bodo hodile vode zajemat.

14 Deklica tedej, ki ji porečem: Nagni mi svoj verč, de pijem, in ki odgovori: Pi, in tudi tvoje kamele bom napojila: leta je, ki si jo svojimu služabniku Izaku namenil; in iz tega bom spoznal, de si milost skazal mojimu gospodu.

15 Ni bil še besedí sam per sebi izgovoril, in glej! že pride Rebeka, hči Batuela, sinú Melke, žene Abrahamoviga brata Nahorja, z verčem na rami.

16 Bila je prav zala deklica in prelepa devica, ki je mož še ni spoznal; stopila je pa k studencu, ter napolnila svoj verč, in se vernila.

17 In hlapec ji je naproti šel, in je rekel: Daj mi nekoliko vode piti iz tvojiga verča.

18 Ona je odgovorila: Pi, gospod moj; in je hitro verč na svoje naročje djala, in mu dala piti.

19 In ko se je bil napil, je perstavila: Tudi tvojim kamelam bom zajemala vode, dokler se vse ne napijo.

20 In je spraznila verč v korito, ter je tekla nazaj k studencu vode zajemat, in je natakala vsim kamelam.

21 On pa jo je molčé premišljeval, ker bi rad zvedil, ali je Gospod njegovo pot osrečil ali ne.

22 Ko so se bile pa kamele napile, je vzel mož zlate uhane, ki so dva sekla tehtali, in ravno toliko zapestnic, deset seklov težkih.

23 In ji je rekel: Čigava hči si? povej mi, je v hiši tvojiga očeta prostor, de bi se prenočilo?

24 Ona je odgovorila: „Hči sim Batuela, Melkiniga sinú, kteriga je ona Nahorju rodila.

25 In je dalje rekla: Tudi je prav veliko slame in sena per nas, in prostoren kraj za prenočevanje.

26 Mož se je perklonil in je molil Gospoda,

27 rekoč: Hvaljen bodi Gospod, Bog mojiga gospoda Abrahama, ki ni odtegnil svoje milosti in zvestobe mojimu gospodu, in me je na ravnost perpeljal v hišo brata mojiga gospoda.

Svetopisemska izdaja: Wolfova Biblija 1856–1859 · Prva Mojzesova knjiga 24,10–27 Viri in izdaje