Bratje Jakobu povedo, da je egiptovski gospodar zadržal enega od njih in zahteval najmlajšega brata. Ob praznjenju vreč vsak najde svoj denar in vsi se prestrašijo. Jakob toži, da izgublja Jožefa, Simeona in še Benjamina. Ruben ponudi življenje svojih dveh sinov, če Benjamina ne pripelje nazaj. Jakob odkloni: če bi se preostalemu sinu kaj zgodilo, bi od žalosti umrl.
Oče zavrne tveganje · Prva Mojzesova knjiga 42,29–38
Prva Mojzesova knjiga 42,29–38
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
29 In so prišli do Jakopa, svojiga očeta, v kanansko deželo, in so mu vse povedali, kar se jim je pergodilo, rekoč:
30 Gospod dežele je terdo govoril z nami, in nas je imel za ogleduhe dežele.
31 Odgovorili smo mu: Mirni ljudje smo, in nič sovražniga ne mislimo.
32 Dvanajst nas je bratov, rojenih od eniga očeta; eniga ni več; nar mlajši je per našim očetu v kananski deželi.
33 In nam je rekel: Po tem bom spoznal, de ste mirni; eniga svojih bratov pustite per meni, ter vzemite živeža, kolikor ga je za vašo družino treba, in odrinite,
34 ter perpeljite k meni svojiga nar mlajšiga brata, de spoznam, de niste ogleduhi; in de zamorete nazaj dobiti njega, ki je v ječi; in potem vam bo perpušeno kupiti, kar bote hotli.
35 Ko so to dopovedali in žito izsuli, je najdel slehern svoje denarje zavite na verhu žaklja; in vsi so se prestrašili.
36 Oče Jakop pa je rekel: Ob vse otroke me bote perpravili; Jožefa ni več; Simeon je v ječi; še Benjamina mi hočete vzeti. Vse te nesreče me zadevajo.
37 In Ruben mu je odgovoril: Moja dva sina umôri, ako ti ga nazaj ne perpeljem; daj ga meni v roko, in jez ti ga bom nazaj postavil.
38 On pa je djal: Moj sin ne bo z vami doli hodil; brat mu je umerl in sam je ostal; ko bi se mu kaka nesreča permerila v deželi, ki vanjo greste, bi spravili moje sive lase od žalosti pod zemljo.