Juda Jožefu pove, da je očetova duša navezana na Benjamina. Če bi se bratje vrnili brez njega, bi oče umrl od žalosti. Juda je za mladeniča jamčil in obljubil, da bo sicer pred očetom kriv vse življenje. Zato prosi, naj sam ostane suženj namesto Benjamina, ta pa se vrne z brati. Ne more gledati bolečine, ki bi strla njegovega očeta.
Prva Mojzesova knjiga · Poglavje 44 · Prizor 4/4
Juda ponudi sebe · Prva Mojzesova knjiga 44,30–34
Prva Mojzesova knjiga 44,30–34
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
PRIPOVED
Izvirna pripoved SacraScenes
SVETOPISEMSKI ODLOMEK
30 Tedej, ako bi k tvojimu hlapcu, svojimu očetu, prišel, in mladenča bi ne bilo z menoj (zakaj njega duša je navezana na njegovo dušo),
31 in ko bi vidil, de ga ni per nas, bi umerl, in tvoji hlapci bi njegove sive lase od žalosti pod zemljo spravili.
32 Naj bom raji jez tvoj suženj, ker sim jez zanj porok, in sim obljubil, rekoč: Če ga ne perpeljem nazaj, naj bom kriv zavoljo greha zoper svojiga očeta vse žive dní.
33 Jez naj tedej ostanem tvoj suženj namesti mladenča v službi svojiga gospoda; mladeneč pa naj gre domú s svojimi brati.
34 Zakaj brez mladenča ne morem iti k svojimu očetu, de ne bom priča britkosti, ki bo poderla mojiga očeta.
Svetopisemska izdaja: Wolfova Biblija 1856–1859 · Prva Mojzesova knjiga 44,30–34 Viri in izdaje