Če kdo izmed preprostega ljudstva po nevednosti prekrši zapoved in spozna greh, naj daruje kozo ali ovco brez hibe. Roko naj položi na njeno glavo in jo zakolje na kraju žgalnih daritev. Duhovnik naj se s krvjo dotakne oltarnih rogov, preostanek izlije ob vznožje in sežge mast. Naj prosi za darovalca in njegov greh; darovalcu bo odpuščeno.
Pristop navadnega človeka · Tretja Mojzesova knjiga 4,27–35
Tretja Mojzesova knjiga 4,27–35
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
27 Ako je pa kdo zmed nizkiga stanu po nevedama grešil, de je kaj taciga storil, kar je po Gospodovi zapovedi prepovedano, in se je pregrešil,
28 in je spoznal svoj greh, naj daruje kozo brez graje,
29 in naj položí roko na glavo darú, ki je za greh, in naj jo zakolje na kraji žgavniga darú,
30 in duhoven naj vzame od njene kervi na svoj perst, in naj se rogov altarja žgavnih daritev dotakne, in ostalo naj zlije k njegovimu znožju,
31 vso mast naj pa proč vzame, kakor se per mirnih darovih navadno proč jemlje, in naj jo sežge na altarji v prijetni duh Gospodu, in on naj zanj prosi, in mu bo odpušeno.
32 Ako je pa od drobnice pernesel dar za greh, namreč ovco brez graje,
33 naj položí roko na njeno glavo, in naj jo zakolje na kraji, na kterim se navadno koljejo živali za žgavne daritve,
34 in duhoven naj vzame s svojim perstam njegove kerví, in naj se dotakne rogov altarja žgavnih daritev, in ostalo naj zlije k njegovimu znožju,
35 tudi vso mast naj proč vzame, kakor se proč jemlje mast ovna, ki se zakolje v mirno daritev, in naj jo sežge na altarji v dar Gospodu; ter naj prósi zanj in za njegov greh, in mu bo odpušeno.