Priča, ki sliši prisego in zamolči, kar je videla ali izvedela, nosi krivdo. Kriv je tudi človek, ki pozabi na stik z nečistostjo in se ga pozneje spomni, ali pozabi na svojo prisego. Ko spozna zadolženost, naj opravi pokoro in daruje ovco ali kozo. Duhovnik naj moli zanj in za njegov greh.
Pokora za spoznani greh · Tretja Mojzesova knjiga 5,1–6
Tretja Mojzesova knjiga 5,1–6
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 Ako kdo greší, in slíši persegati, in je priča, ker je ali sam vidil, ali sicer zvedil; če tega ne pové, ima sam krivico.
2 Slehern, kdor se kaj nečistiga dotakne, naj si že bo ali od zverine umorjeno, ali samo od sebe pogine, ali bodi si kakošna druga laznina, in bi svoje nečistosti pozabil, se zadolží, in je grešil;
3 in ako se kaj nečistiga dotakne per človeku, kakoršne koli nečistosti, po kteri se človek navadno ognusi, in tega pozabi, potem se pa spomni, je zadolženju podveržen.
4 Slehern, kteri je persegel, in je s svojimi ustmi izrekel, de hoče ali kaj hudiga ali kaj dobriga storiti, in je to še s persego in z besedo poterdil, in je pozabil, potem pa se je spomnil svojiga zadolženja,
5 naj dela pokoro za greh,
6 in naj daruje od čede ovco ali kozo, in duhoven naj moli zanj in za njegov greh;