Daritev za greh je bila razglašena za nadvse sveto. Duhovniški delež naj se zaužije na dvorišču svetišča, oblačila in posode v stiku z njim pa so zahtevali posebno skrb. Lončeno posodo so razbili, bronasto zdrgnili in sprali. Kadar so kri odnesli v notranjost za spravo, daritve niso jedli, temveč sežgali, kakor je določala zapoved.
Sveti delež · Tretja Mojzesova knjiga 6,24–30
Tretja Mojzesova knjiga 6,24–30
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
24 Gospod pa je govoril Mojzesu, rekoč:
25 Povej Aronu in njegovim sinovam: Letó je postava darú za greh: Na tistim kraji, kjer se daruje žgavni dar, naj se zakolje pred Gospodam: presvet je.
26 Duhoven, ki ga daruje, naj ga jé na svetim kraji v preddvoru šotorovim.
27 Kar koli se njegoviga mesa dotakne, bo posvečeno. Ako bo od njegove kervi oblačilo oškropljeno, naj se opere na svetim mestu.
28 Perstena posoda pa, v kteri se je kuhal, naj se razbije; ako je posoda bronasta bila, naj se osterga, in z vodo poplakne.
29 Slehern moški iz duhovniga zaroda naj jé od njegoviga mesa, zakaj presveto je.
30 Daritev pa, ki se za greh zakolje, ktere kri se pernese v šotor pričevanja za spravo v svetišu, naj se ne jé, temuč sežge naj se z ognjem.