Spravna daritev je bila nadvse sveta in njeni deli so sledili določenemu redu pri oltarju. Duhovniki so svoj delež smeli jesti na svetem kraju. Služabnike svetišča so oskrbovali tudi drugi darovi: koža žgalne daritve in pripravljene jedilne daritve. Med Aronovimi sinovi so se delile daritve iz moke, ne glede na to, ali so bile z oljem ali suhe.
Deleži svete službe · Tretja Mojzesova knjiga 7,1–10
Tretja Mojzesova knjiga 7,1–10
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
1 Letó je tudi postava zastran daritve za hudodelstvo, presveta je;
2 zatorej, kjer se žgavni dar zakolje, naj se tudi zakolje dar za hudodelstvo; njegova kri naj se zlije okoli altarja.
3 Od tega naj darujejo rep in mast, ktera pokriva oserčje,
4 obe ledvici in mast, ktera je zraven čev, in péčico per jetrih z obistima vred.
5 In letó naj duhoven sežge na altarji, ker je žgavni dar Gospodov za hudodelstvo.
6 Slehern moški iz duhovskiga rodú naj jé od tega mesa na svetim kraji, ker presveto je.
7 Kakor za greh, ravno takó tudi za hudodelstvo naj se pernese daritev; za obojno daritev je ena postava, duhovnu naj gre, kteri jo daruje.
8 Duhoven, kteri daruje žgavno daritev, naj ima njé kožo.
9 In slehern jedilni dar iz pšenične moke, ki se speče v peči, in kar koli se perpravi na ražnji ali v ponvi, naj gre duhovnu, kteri ga daruje;
10 bodi si ali z oljem umešeno ali suho, naj se razdelí vsim Aronovim sinovam, slehernimu po enaki meri.