Gospod je Mojzesu naročil, naj pri shodnem šotoru zbere sedemdeset starešin. Prejeli naj bi delež Duha in mu pomagali nositi ljudstvo. Tudi meso je bilo obljubljeno, nazadnje več, kot bi si ga pritožujoči se tabor želel. Mojzes se je spraševal, kako nahraniti tolikšno množico, Gospod pa ga je vprašal, ali je njegova roka res postala prekratka.
Sedemdeset za skupno breme · Četrta Mojzesova knjiga 11,16–23
Četrta Mojzesova knjiga 11,16–23
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
16 In Gospod je rekel Mojzesu: Zberi mi sedemdeset móž zmed Izraelovih starašin, ktere poznaš, de so starašini in ue-čniki ljudstva, in perpelji jih k vratam šotora zaveze, in jih postavi zraven sebe,
17 ter bom doli stopil in s teboj govoril, in bom vzel od tvojiga duha, in ga njim dal, de nosijo s teboj težo ljudstva, in de ne boš sam obložen.
18 Tudi povej ljudstvu: Posvečujte se, jutri bote meso jedli; zakaj slišal sim vas govoriti: Kdo nam bo dal mesa jesti? V Egiptu nam je bilo dobro. Gospod vam bo tedej dal mesa, in ga bote jedli;
19 ne en dan, ali dva, ali pet, ali deset, ali le dvajset dni;
20 ampak ves mesec, dokler vam ne pojde iz nosa, in se vam ne gnusi nad njim; zato ker ste Gospoda zavergli, kteri je med vami, in ker ste se pred njim jokali, rekoč: Zakaj smo šli iz Egipta?
21 In Mojzes je djal: Šest sto tavžent pešcov je tega ljudstva, in ti praviš: Ves mesec jim bom dajal mesa jesti?
22 Ali se bo toliko ovac in volov zaklalo, de jih bo dosti v jed? Ali se bodo vse ribe morja zbrale, de jih bodo nasitile?
23 Gospod mu je odgovoril: Je mar roka Gospodova nezmožna? Zdaj boš vidil, ali se bo moje govorjenje v djanji spolnilo.