Ljudje so hrepeneli po mesu in se spominjali egiptovskih rib ter zelenjave, medtem ko je bila pred njimi dan za dnem samo mana. Pri vhodih v šotore se je slišal jok. Mojzes ga je poslušal in pred Gospoda prinesel svojo stisko. Ni mogel vsem priskrbeti mesa niti sam nositi vsega ljudstva; breme je postalo pretežko.
Breme postane pretežko · Četrta Mojzesova knjiga 11,4–15
Četrta Mojzesova knjiga 11,4–15
Besedilni prizor brez nove ilustracije.
4 Namešana derhal namreč, ki se je bila z njimi na pot podala, je silno hrepenela, in sedé jokala, in je tudi Izraelove otroke seboj združila in rekla: Kdo nam bo dal jesti mesa?
5 Spominjamo se rib, ki smo jih na Egiptovskim zastonj jedli, in na misel nam hodijo buče, in dinje, in luk, in čebula, in česen.
6 Naša duša je suha, naše oči ne vidijo druziga kakor mano.
7 Mana pa je bila ko korjandrovo seme, bdelijeve barve.
8 In ljudstvo je sem ter tje hodilo, in je je nabiralo, in mlelo v mlinu ali tolklo v možnarji, in kuhalo v piskru in iz njé peklo pogače sladú ko oljnatiga kruha.
9 In ko je padala po noči rosa nad šotore, je padala tudi mana.
10 Mojzes je tedej slišal jokati ljudstvo po rodovinah, sleherniga med vratmi svojiga šotora. In serd Gospodov se je silno vnel; pa tudi Mojzesu se je to neprenesljivo zdelo;
11 in je rekel Gospodu: Zakaj žališ svojiga služabnika? Zakaj ne zadobim milost pred teboj, in zakaj si meni naložil težo vsiga tega ljudstva?
12 Sim mar jez spočel vso to množico, sim jo mar jez rodil, de mi praviš: Nôsi jih na svojim naročji, kakor nósi dojnica dete, in nesi jih v deželo, ki si jo s persego obljubil njih očetam?
13 Od kod bom mesa jemal, de bi ga dajal toliki množici? Jokajo pred menoj in pravijo: Daj nam mesa, de ga bomo jedli!
14 Sam ne morem prenašati vsiga tega ljudstva; ker pretežko mi je.
15 Ako pa drugači misliš, prosim, mene raji umori, če najdem milost v tvojih očéh, de ne bom toliko hudiga terpel.